Pritlikave in Okrasne Kokoši

Na našem podeželju ni kmečkega dvorišča, kjer ne bi bilo perutnine, predvsem kokoši. V vzhodnih nižinskih predelih Podravja in Pomurja pa najdemo tudi gosi, race in purane. Kokoši brskajo po gnojišču, zaidejo v hlev in sploh živijo v sožitju z drugimi domačimi živalmi. Jajca in meso so pomembna sestavina hrane. »Kurjo juho« na kmetih zelo priporočajo porodnicam. Veliko veselja s piščanci imajo otroci, ki včasih tudi poiščejo skrito gnezdo. Kot večina ptic, tudi kokoši rade prenočujejo na višjih mestih. Kokoši imenujemo po posebnih značilnostih po perju in posebej izbranih imenih kot so: »čopka«, »rjavka«, »grahka«, »golovratka« (na Koroškem ji rečejo celo »krofla«).

Pritlikave in Okrasne Kokoši

Okrasne Kokoši

V mladosti sem slišal v Beli krajini imenovati kokoš »kokša«, pozneje v Murski Soboti pa »kokrača«. Kot otrok sem prebil več ur dnevno v kokošnjaku in opazoval ter pestoval ljubke živalce. Najraje sem imel »cvergeljčke« kot je mama imenovala majhne pritlikave kokoši. Te kokoši so zaradi svoje ljubkosti okras, nesejo pa drobna jajca in če jih zakoljemo, ne dajo veliko mesa.

Sedaj v mestih reja perutnine ni več dovoljena pa tudi možnosti ni zanjo. Mračne drvarnice, visoki balkoni, jutranje petje petelinov, neprijeten vonj onemogoča domačo rejo. Vedno bolj se tudi uveljavlja vzreja v perutninskih kombinatih, čeprav je morda meso doma zrejenega piščanca okusnejše.

Na robu mest, v predmestjih in lastniki hišic z vrtom še gojijo perutnino. Lep vrt še polepšajo živali, s katerimi imajo otroci veliko veselja.

Pritlikavo in okrasno perutnino goje predvsem ljubitelji, ki se združujejo v klube rejcev malih živali pri nas in v tujini, zlasti v Nemčiji in na Nizozemskem. Kljub temu zelo redko vidimo na razstavah poleg zajcev in golobov tudi perutnino. Velik ljubitelj okrasne perutnine živi v Štorah pri Celju. Goji jo že zelo dolgo in trdi, da brez okrasnih kokoši ne bi mogel živeti.

Predstavil bom vrste in zvrsti pritlikavih in okrasnih kokoši in zahteve gojenja.

Gojenje ne zahteva veliko prostora, zadošča hlevček in izpust. Na m2 vselimo največ 2 – 3 živali. Kokoši se zadržujejo v hlevih v hladnem vremenu in pozimi, v njem pa tudi prenočujejo. Prostor mora biti zračen, brez prepiha in suh. Izpust naj bo na zeleni površini in v dežju zaščiten.

Opisal bom nekatere najbolj znane pasme, vrste in zvrsti okrasnih kokoši, med njimi tudi tiste, ki so najpomembnejše in najbolj priporočljive. Velike okrasne vrste so postale zelo redke, zato se bom omejil na pritlikavke.

Delimo jih v dve skupini in sicer v prave pritlikavke in pomanjšane pritlikavke. V prvo skupino uvrščamo:

Belgijska Bradatka

Njena domovina je Belgija. Je golobje velikosti. Rep nosi skoraj navpično. Vrat je dobro razvit, pod njim ima lepo brado. Kokoš je živahna in odporna, zato je primerna za gojenje pa tudi vali dobro.

Pasma se pojavlja v številnih barvah. Posebno priljubljene so biserno sive, porcelanske, črne, bele in pepelnate barve.

Rožnati Bantam

Bantami so zelo stara pasma, za katero je značilen rožnat greben. Petelinji rep je zelo lep. Bantami so zelo priljubljeni. Goje jih v črni, beli, črno-beli, modri in drugih barvah, zlasti pa v porcelanski. Bantami so odporni proti mnogim boleznim in vzreja ni težavna.

Šabo (Chabo)

Doma je na Japonskem, kjer je najbolj priljubljena vrsta pritlikavih kokoši. Goje jo v različnih zvrsteh. Značilnost teh kokoši so zelo nizke noge, ki se skoraj skrijejo v perju. Rep nosi zelo visoko in pokonci in ima dolgo perje. Petelin ima velik greben. Po perju ločimo zvrst z gladkim, nakodranim perjem in svilnato zvrst.

Vzreja ni preprosta, ker je vrsta občutljiva na mraz. Potrebuje suh hlev in izpust na peščenih tleh. Po barvi ločimo tele zvrsti: črno, belo, modro, rumeno s črnim repom in črno z belimi pikami (t. i. »buči«).

Pasma prihaja iz Nemčije, kjer so ¡o vzgojili s križanjem. Je zelo znana in priljubljena, ker rada vali in je zelo prilagodljiva. Ljubitelji jo goje v mnogih barvah. Posebno lepe so naslednje zvrsti: zlatovratka, srebrovratka, oranžnovratka in črna.

Pernatonožna Kokoš

Ta vrsta je ena najstarejših pritlikavih pasem, za katero je značilno, da ima s svinčeno sivim perjem v celoti prekrite noge (noge v hlačah). Nastopa tudi bradata vrsta. Običajne barve so bela, črna, biserno siva, črno belkasta, zlasti pa je priljubljena porcelanska barva.

Ta kokoš je zelo odporna in rada nese. Imeti mora suh izpust. Paziti moramo, da ne hodi po visoki travi, ker bi se zmočila. To pa bi ji škodovalo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

66 − 65 =

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>