Babilonski Viseči Vrtovi – Vrtnarstvo Babiloncev in Egipčanov

Med sedmero svetovnih čudežev starega sveta prištevajo zgodovinarji tudi viseče babilonske vrtove, o katerih kroži mnogo pripovedk.

Začetnica postavljanja visečih vrtov je bila po zgodovinskih podatkih Semiramis, hči ribje kraljice Atargatis in žena babilonskega kralja Ninusa. Po moževi smrti je sama vladala skoraj 40 let. Med svojim vladanjem je zgradila mnogo lepih stavb in celih mest; najbolj znani pa so bili njeni viseči vrtovi. To so bili s cvetjem in z okrasnimi rastlinami obraščeni sezidani griči v terasah. Podobne vrtove v naravi so na gorskih pobočjih gojila tudi antična ljudstva, kot na primer Hetiti, Medejci in Perzijci. Ko so pozneje osvojili mezopotamske nižine, so obdržali oblike takih vrtov. Ker tam niso imeli na razpolago gričev, so si zgradili umetne. Tudi Semiramis je bila menda potomka tega ljudstva in je prva začela graditi viseče vrtove.

Vrtnarstvo Babiloncev in Egipčanov

Tak viseč babilonski vrt je bil torej umetno zgrajen grič iz žganih glinastih opek. Spodnji temelj je sestavljal velik kvadrat, čigar stranica je bila dolga okoli 500 metrov. Od podnožja dalje so vsako nadaljnje nadstropje pomaknili v določeni razdalji nazaj. Nadstropja so bila podprta z oboki. Tako se je vsa stavba stopničasto dvigala v vedno manjših kvadratih. Posajena je bila vselej le zunanja stopnica vsakega spodnjega nadstropja. Od daleč je bilo videti stavbo kot zelen, s cvetjem poraščen grič.

S prav umetniškim gradbenim sistemom so mezopotamski vrtnarski arhitekti izvirno rešili vprašanje nasadov na terasah in strehah. Porozna tla iz opeke so najprej prekrili s sloji trsja, sadre in asfalta. Ta sloj so premazali s tankim slojem svinca, da so bila tla neprepustna za mokroto. Šele na to so nasuli plasti zemlje in posadili rastline. Da bi lahko posadili tudi večja drevesa, ki zaradi korenin potrebujejo globoko zemljo, so že na temelje v podnožju vgradili votle stebre, da se je drevo iz stebrov lahko dvigalo navzgor.

Zaradi omejenih tehničnih možnosti so take vrtove mogli graditi le posamezni izbranci. Med antičnim ljudstvom so seveda take »cvetoče stavbe« izzvale veliko pozornost in o njih so nastajale razne pripovedke. Po eni takih pripovedk je Nebukadnezar postavil svoji medejski ženi viseč vrt, ker ji je domotožje po gorski domovini skoraj strlo srce.

Četudi ne tako zanimivi kot babilonski viseči vrtovi, vendar zdaleč starejši, so bili vrtovi starih Egipčanov. Že tisočletja pred Nebukadnezarjem je bila v dolini Nila razvita visoka vrtnarska kultura. Odvisna pa je bila predvsem od veletoka Nila, ki je prihajal z visokih abesinskih planot in se v času plime med julijem in oktobrom na široko razlival prek egiptovske nižine in prinašal s seboj ogromno blata; ta pa je bil po odtoku vode osnova za izredno plodna tla.

Egipčanski patriciji in visoki vladni uradniki pa niso hoteli svojih čudovitih palač in vil graditi v bližini Nila, da ne bi cele tri mesece gledali s svojih oken le blato, zato so si svoja bivališča raje postavljali več kilometrov daleč. Ker pa je bilo tu pomanjkanje vode, so si iznajdljivo pomagali z vodovodno napeljavo. Vodo iz Nila so po širokih kanalih speljali kilometre daleč; in prav ti prekopi so bili začetek staroegiptovske vrtnarske kulture. Kanale so gradili v obliki velikega T ali kvadratni obliki, ki je veljala skoraj 3000 let kot prototip vrtnarskih napeljav tudi v zahodnih državah.

Najbolj popoln načrt takega deželnega dvorca z vrtom je v prejšnjem stoletju odkril italijanski egiptolog Ippolito Rosselini. Našel ga je v nekem tebanskem grobu; lastnik tega dvorca je bil verjetno visok uradnik faraona Amenhotepa III. (okoli leta 1411 – 1375 pr. n. š.). S pomočjo cenene delovne sile, to je sužnjev, so si ti mogotci lahko daleč speljali prekope ter zgradili obsežne vrtove in vinograde. Tak kanal jim je bil obenem tudi prometno sredstvo. Njihovi gosti so se ob svečanosti k njim pripeljali s čolni.

Drevesa, ki so obdajala take dvorce, so bila zasajena tudi zato, da so dajala dovolj sence. Večinoma so sadili datljeve palme, smokvina drevesa, granatna jabolka in druge; okrog ribnikov pa, kjer so gojili ribe, so zasadili papirusovo trsje. Največje vrtove pa so imeli faraoni in tempeljski duhovni, ki so na svojih vrtovih gojili tudi zdravilna zelišča in se ukvarjali z zdravilstvom.

Med najljubše cvetje so šteli lotus, posvečen boginji Izidi; radi pa so imeli tudi hibiskus, anemone, jasmin, narcise in vrtnice.

Sorodna povezava:

Razlogi za nakup tabličnega računalnika

razlogi za nakup tabličnega računalnikaZa nekatere je samo igračka, spet za druge nujno zlo sodobne tehnologije, brez katerega si ne predstavljajo več življenja. V katero skupino pa vi spadate? Ali pa še nimate tabličnega računalnika in ste komaj v fazi premišljevanja o nakupu? Mi vam v razmislek ponujamo pet razlogov, ki vas bodo gotovo prepričali, da so tablični računalniki več kot samo modna muha in nikakor niso samo prehodna tehnologija če se slučajno s tem tolažite ali vas to želijo prepričati drugi. Branje vam bo koristilo tudi če si želite samo gole potrditve, da je tablični računalnik zares tisto, kar potrebujete.

Praktični
Kot smo že pisali, tablični računalniki ne bodo izpodrinili namiznih in prenosnih računalnikov, so pa njihovo odlično dopolnilo, sploh ko si želimo samo nekaj »na hitro« preveriti na spletu, prebrati e-maile in pregledati novice. Odložimo ga lahko praktično kjerkoli, saj ne zasede veliko prostora. Ko preizkušamo najnovejši recept, ki smo ga dobili na spletu, imamo lahko računalnik na kuhinjskem pultu, ko peljemo otroka zjutraj v vrtec, si lahko naš malček v avtu pogleda najljubšo risanko.

Dejansko prenosni računalniki
Ker so majni in lahki, jih dejansko lahko vzamete povsod s seboj. Sestanek, počitnice, vožnja z vlakom ali letalom… Ne glede na to, kam se odpravljate, tablični računalniki zasedejo tako malo prostora, da sploh ne boste opazili, da imate s seboj dodatno prtljago.

Prenosnike so na sestankih že davno zamenjali tablični računalniki, saj lahko z njimi dostopate do interneta tudi tam, kjer sicer ni na voljo brezžičnega omrežja. Sicer lahko to naredite tudi s prenosnikom, če vam telefon omogoča »hot spot«, ampak s 3G omrežjem je to veliko bolj preprosto in hitro.

Cenovno ugodni
Če spremljate cene sodobne tehnologije, potem ste verjetno že opazili, da lahko najnovejši pametni telefoni dosežejo znatno višje cene kot tablični računalniki. Res je, da so pametni telefoni danes zasnovani enako kot računalniki in da se tablični računalniki od telefonov razlikujejo samo v tem, da z njimi ne moreš klicat, a je računalnik vseeno računalnik. Če ne drugega že zaradi tega, ker ima večji in bolj pregleden ekran.

Tablični računalniki so vam na voljo že od slabih 200 €. Višja kot je cena, več funkcij vam ponuja. Preden pa se odločite za najdražjega ali najcenejšega, premislite o tem, zakaj ga boste zares uporabljali.

Zares uporabni
In to ne samo za igranje igric in pregledovanje e-pošte, saj z njihovimi funkcijami bistveno pripomorejo k višji kakovosti življenja. V sodelovanju z drugimi pametnimi napravami, ki jih sicer uporabljamo, se njihovo delovanje in uporaba še dodatno izboljšata, kar vam bodo potrdili vsi napredni uporabniki sodobne tehnologije, ki s tabličnim računalnikom recimo upravljajo televizijo in druge podobne naprave.

So se vam ob vsaj enem razlogu zasvetile oči? Potem je tablični računalnik gotovi tisto, kar potrebujete. Izberite si vašega lepotca še danes, saj je njihova ponudba zares ogromna in gotovo boste odkrili takega, ki bo ustrezal vašim potrebam in finančnim zmožnostim! Pri tem pa ne pozabite dokupiti še zaščitne torbice, da se izognete morebitnim praskam in poškodbam.

Preveri ugodno ponudbo tabličnih računalnikov

Zamrzovanje Jagodičja in Grozdičja

V naših vrtovih uspeva mnogo dobrih sort raznega jagodičja in grozdičja, tudi gozdovi so jih polni. Tudi to sadje je, tako kot drugo, če ga pravilno zamrznemo in odtajamo, po kakovosti enako svežemu. Zato vse pogosteje zamrzujemo v vrtu ali v naravi nabrano jagodičje in grozdičje.

Zamrzovanje Jagodičja in Grozdičja

Moramo Ga Poznati

Za mnoge vrste jagodastega sadja, ki ga imamo v naših vrtovih, ne poznamo sort in natančnih oznak. Vemo le, da imamo lepe maline, robide in jagode. Na sadnih plantažah sicer dobro vedo za sorte in njihove značilnosti, največkrat pa ne poznajo lastnosti posameznih plodov glede zamrzovanja. Nekatere sorte jagod so npr. lepe barve, oblike in arome, vendar za zamrzovanje niso primerne, ker izgubijo plodovi po odtajanju obliko in puščajo sok ali pa potemnijo. Zato moramo poznati primernost sadja za zamrzovanje. Pomembne so oblika, barva, čvrstost in aroma plodov po odtajanju. Že ko sadje zamrzujemo, se odločimo, za kaj ga bomo kasneje porabili: za oblogo slaščic, tort, za kompote, marmelade, sadne jogurte, sadne solate, sladoled ali kaj drugega. Iz plodov, ki so po odtajanju izgubili obliko, lahko pripravimo sokove ali sadne jogurte, za oblogo tort pa moramo imeti lepo oblikovane sadeže.

Za zamrzovanje primerno jagodičje in grozdičje so: jagode, maline, borovnice, črni ribez, rdeči ribez, kosmulje, brusnice, murve, robide, maline, šipek, bezeg in grozdje temnih sort.

Odbira in Priprava Plodov

Jagode odpecljamo, operemo in odcedimo. Za zamrzovanje odberemo samo lepo razvite, pravilno zrele, čvrste in lepo obarvane plodove. Plodovi ne smejo biti prezreli ali natisnjeni. Zelo zrele, a zdrave plodove, ki so natisnjeni, uporabimo za pripravo mezge ali soka, ki ju tudi lahko zamrznemo. Razne sadne kaše in mezge lahko najraznovrstneje uporabimo.

Že pri zamrzovanju se odločimo, za kaj bomo zamrznjeno sadje porabili, odvisno od jedilnih navad, želja in okusa posameznika. Zamrznjeno sadje lahko odtajano jemo brez vseh dodatkov ali s stepeno smetano, z jogurtom, s konjakom, vinom in podobnim. Nekateri radi krasijo torte in drugo pecivo z lepimi plodovi zamrznjenega jagodičja, drugi ga uporabljajo za osvežilne pijače, bovle, slaščice, sladoled, sadne solate, kreme, obloge in podobno.

Če hočemo imeti lepo oblikovane plodove jagod za oblogo tort z želatino, odberemo enako velike lepe plodove in jih posamič zamrznemo na pladnju. Ko se po nekaj urah strdijo, jih zložimo v trdo posodo iz plastike ali aluminija. Podobno zamrzujemo tudi lepe plodove malin in robid.

Uporaba Sladkorja

Prizadevajmo si, da bo sadje, ki ga ohranjamo, čimbolj naravno, zato omejimo porabo sladkorja. Prav zamrzovanje je način ohranjanja sadja, kjer se lahko porabi sladkorja najbolj izognemo. Jagodičje lahko zamrzujemo brez dodatkov, torej same jagode, s kristalnim sladkorjem, ki ga posujemo po jagodah, in v sladkorni raztopini.

Ker nekatere sorte jagodičja po odtajanju na zraku porjavijo ali zgubijo obliko in puščajo sok, dodamo sadju ali sladkorni raztopini sok limone oziroma citronsko kislino ali askorbinsko kislino (vitamin C). Zadošča 50 gramov citronske kisline in 20 gramov vitamina C.

Uporaba Kristalnega Sladkorja

Oprane in odcejene jagode polnimo v doze ali vrečke iz plastike. Po plasteh jih posujemo s kristalnim sladkorjem, da se le ta enakomerno porazdeli. Na kilogram jagod porabimo 100 gramov sladkorja.

Uporaba Sladkorne Raztopine

V sladkorni raztopini zamrzujemo predvsem občutljive sorte jagodičja, ki bi sicer porjavele in spremenile barvo. Sadje v plastični ali aluminijasti posodi prelijemo s sladkorno raztopino, da enakomerno obda vse plodove. Za sladke sadeže uporabljamo 30%, za kisle pa 40 % sladkorno raztopino ; (le to že prej pripravimo in ohladimo).

Priprava Sladkorne Raztopine

Za 30% raztopino skuhamo 430 gramov sladkorja v litru vode, za 40% raztopino pa 670 gramov sladkorja v litru vode. Na liter raztopine dodamo en gram vitamina C. V trgovini so naprodaj 10 gramski zavojčki vitamina C: ena kavna žlička drži približno 5 gramov. Po jagodah lahko nakapamo sok limone. Če uporabljamo citronsko kislino v kristalih, je damo na liter sladkorne raztopine eno kavno žličko.

Obstojnost Zamrznjenega Jagodičja

Zamrznjeno jagodičje je brez dodatkov obstojno osem mesecev, z dodatkom kristalnega sladkorja ali v sladkorni raztopini pa dvanajst mesecev. Za bovle, osvežilne pijače in podobno uporabljamo natajane plodove. Za sadne solate, kompote in podobno odtajamo zamrznjene plodove v pokriti porcelanasti ali stekleni posodi čez noč v hladilniku. Nekaj ur pred uporabo damo skledo na sobno temperaturo. Plodovi, ki se ponoči počasi odtajajo, v hladilniku obdržijo lepo obliko, barvo in aromo, izgubljajo tudi manj soka. Plodovi so najbolj prijetnega okusa, ko imajo temperaturo 10° do 15° celzija, mrzli in neodtajani plodovi pa so neokusni in škodljivi zdravju.

Optimizacija spletnih strani v odnosu do spletnih trendov

trendi optimizacije spletnih straniSpletna stran, ki ni dobro optimizirana, je ne čaka prav rožnata spletna prihodnost. Za začetek je nujna vsaj osnovna optimizacija spletne strani (urejen naslov in opis spletne strani), potem pa lahko vaš trud in energijo vložite v bolj napredne elemente. Veliko lahko naredite sami, vendar za dobre rezultate ne bo šlo brez pomoči SEO strokovnjaka, ker se boste izgubili v enormni bazi analitike in poročil.

Spletni trendi se nenehno spreminjajo. Včasih je bila optimizacija spletnih strani neposredno povezana s kopičenjem ključnih besed in najbolj »iznajdljivi« so jih v barvi ozadja vključili v besedilo na spletni strani. Za tistega, ki je obiskal spletno stran to ni bilo moteče, saj besed ni videl, robot, ki je stran indeksiral, pa jih je zaznal. Google je hitro prepoznal prevaro in je take strani hitro oglobil, kar pomeni, da so lahko praktično čez noč padle tudi za 20 zadetkov nižje. Potem pa je cel izziv ponovno prilesti na neko vidno mesto, verjemite! Po naših izkušnjah se taki postopki niti približno ne izplačajo, kljub temu da prinašajo relativno ugodne in hitre rezultate, je cena, ki jo boste na koncu plačali, previsoka. Optimizacija internet strani je tek na dolge proge in izogibajte se vsakega, ki vam obljublja dobre rezultate v kratkem času.

Google zelo ceni vsebino na vaši spletni strani, ampak tudi tukaj je potrebno nekaj taktike in premišljenosti. Gotovo ste že slišali, da je vsebina kraljica – content is king, a tudi tukaj obstajajo določena pravila, ki jih je potrebno upoštevati, če želite doseči dobre rezultate. Vsebina, ki jo objavljate, mora biti vaša lastna/avtorska in ne duplicirana. Podvojena vsebina je lahko smrt za vašo spletno stran, saj bo Google mislil, da dodajate vsebino samo zaradi optimizacije. Seveda je popolnoma normalno, da se v določenih segmentih vaša vsebina ujema z drugimi spletnimi stranmi; če imate spletno stran, na kateri so objavljena besedila pesmi znanih avtorjev, ne morete biti ravno unikatni. Če pa bi radi imeli portal o kulinariki in je vaša edina vsebina na njem kopirana z različnih podobnih portalov, pa obstaja zelo velika verjetnost, da vas bo robot, ki indeksira spletno stran, pri tem zasačil in vas uvrstil nižje.

SEO pomaga pri boljši obiskanosti in vidnosti vašega spletnega mesta. Tudi če imate že nekaj let narejeno spletno stran, jo je gotovo možno optimizirati tako, da bo še boljša. Nenazadnje so se v zadnjih leti tudi algoritmi, ki vplivajo na pozicije, že večkrat spremenili in spletno stran morate obvezno prilagoditi sodobnim trendom. Prav zaradi nenehnega spreminjanja pravil igre ni treba, se vsega držite kot pijanec plota. Ko je postala pomembna vsebina, je večina spletnih upravljavcev kot zmešana začela dodajati na njihove strani kratko in nerelevatno vsebino, ki je bila tam samo zaradi tega, da je zadovoljila potrebe indeksiranja. Ko je prišlo do nove posodobitve enega izmed algoritmov, ki so to nadzorovali, je veliko takih strani izgubilo prva mesta, saj niso več zadoščali novim potrebam.

Vaša stran mora biti pripravljena na posodobitve, ki se bodo dogajale v prihodnosti, saj se optimizacija spletnih strani izboljšuje in nadgrajuje praktično vsakodnevno.

In za konec naj vas še enkrat opozorimo, da je to tek na dolge proge, kjer rezultati niso vidni ravno čez noč in bilo bi utopično sploh kaj takega pričakovati.